IZPOSTAVITEV BODOČNOSTI / EXPOZITUR ZUKUNFT (izjava: Tanja Prušnik, Milena Koren Božiček)

IZPOSTAVITEV BODOČNOSTI / EXPOZITUR ZUKUNFT (izjava: Tanja Prušnik, Milena Koren Božiček)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. februar ― Umetnice - umetniki: Maria Grün, Sissa Micheli, Thomas Riess, Maša Jazbec Mikeln, Eva Petrič, Paola Korošec. Razstava o prihodnosti kot ogledalo sodobnih družbenih vprašanj V okviru razstavnega projekta z naslovom IZPOSTAVITEV BODOČNOSTI – EXPOSITION DER ZUKUNFT – EXPOSITUR ZUKUNFT (Exposing the Future) sva se Milena Koren Božiček in Tanja Prušnik združili, da bi s srečanjem teorije in prakse združili dve perspektivi: umetnostnozgodovinsko-kritično, ki razkriva politične narative v umetnosti, in praktično usmerjeno, ki prepleta urbane prostore, biotehnologijo in etiko. To sodelovanje si prizadeva, da bi umetniška dela obravnavali ne samo kot estetske objekte, temveč kot dialoške projekcije, ki vizualizirajo prostore, spomine, strukture moči in tehnološke preplete. Splošna kuratorska usmeritev je namenjena poudarjanju pomena transnacionalnega mreženja: Evrope regij, ki ustvarja kreativne prostore s sodelovanjem in ne tekmovanjem. Namen razstave je ustvariti transnacionalno perspektivo o prihodnosti, v kateri so umetniki iz Avstrije in Slovenije postavljeni s svojimi obstoječimi deli v dialogu med seboj. Raziskovanje osrednjega vprašanja, kako ljudje danes delujejo med seboj, pomeni tudi vprašanje, kako identiteta, spomin, odnosi moči in tehnološki pretresi oblikujejo naše sobivanje. Razstava ne predstavlja prihodnosti kot napoved, temveč kot proces, v katerem lahko trenutni konflikti postanejo vidni, predmeti pogajanj in zgolj odprti za pogajanja. To »prihodnost« predstavlja kot eksperimentalni prostor, v katerem umetnost deluje kot laboratorij, in se pogaja o filozofijah, etiki in političnih vizijah. Razstava z video instalacijami, zvočnimi in prostorskimi formati, scenografsko prostorskimi izkušnjami ter klasičnimi slikami in kipi raziskuje samopodobo in družbeno interakcijo v prihodnosti. Kako ljudje vidijo sebe in kako ta samopodoba vpliva na medosebne odnose v omrežni kulturi? Ena od možnih interpretacij bi lahko bila, da je samozaznavanje postalo bolj hibridno
Andrej Medved (1947-2026)

Andrej Medved (1947-2026)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 25. februar ― Z veliko žalostjo smo prejeli vest, da nas je zapustil Andrej Medved. Z Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju je bil povezan več let. Kot kustos, pisec in sogovornik je pomembno soustvarjal nekatere naše ključne projekte. V galeriji smo skupaj z njim predstavili razstave  Emerika Bernarda, Marka Jakšeta in Živka Marušiča. Njegovo poznavanje likovne umetnosti in osebna predanost umetnikom sta bila za naše delo dragocena in zanesljiva opora. Skupaj smo izdali tudi njegovo pesniško zbirko Minnesänger - (https://online.anyflip.com/wyryi/fwmk/mobile/index.html), ki ostaja trajen dokument njegovega ustvarjalnega glasu in našega sodelovanja. V zadnjem obdobju smo z njim snovali nov skupni projekt, razstavo, posvečeno Andražu in Tomažu Šalamunu. Žal nam je, da ga nismo uspeli uresničiti skupaj. Njegova pripravljenost za sodelovanje, odprtost in zaupanje v delo galerije so nam veliko pomenili. Ohranili ga bomo v spominu kot sodelavca, ki je znal povezovati ljudi in umetnost, ter kot človeka, ki je galeriji stal ob strani z mislijo in besedo. Marko Arnež
Video večer s Postajo DIVA: Uršula Berlot (2026-02-24)

Video večer s Postajo DIVA: Uršula Berlot (2026-02-24)

DIVA video arhiv, 23. februar ― Vizualna umetnica, umetnostna teoretičarka in profesorica Uršula Berlot se umetniško in raziskovalno ukvarja s presečišči umetnosti, znanosti in filozofije. Na dogodku bo predstavila izbor videov in del v drugih medijih iz svojega bogatega opusa, v katerih uporablja refleksijo mikroskopskih oziroma optičnih tehnologij. V torek, 24. 2. 2026, ob 19.00 v Galeriji Photon. Več
RALF BAECKER: LEBDEČE KODE / FLOATING CODES (izjava: Jurij Krpan)

RALF BAECKER: LEBDEČE KODE / FLOATING CODES (izjava: Jurij Krpan)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. februar ― Ralf Baecker s svetlobno in zvočno instalacijo ‘Lebdeče kode’ (ang. ‘Floating Codes’) raziskuje umetne oblike kognicije z razkrivanjem notranjih procesov delovanja in skrite estetike umetnih nevronskih mrež – temeljnih gradnikov sodobnih sistemov strojnega učenja. Vsakokratna postavitev instalacije se prilagaja razstavnemu prostoru tako, da ta sam postane svetlobni in zvočni organizem, ki je zaradi svoje odprte zasnove v nenehni izmenjavi z okoljem in obiskovalci. Mrežo sestavlja 250 po meri izdelanih umetnih nevronov (navdihnjenih z McCulloch-Pittsovimi perceptroni, konceptom celičnih avtomatov in sinhronizacijskim vedenjem kresničk Photinus carolinus med parjenjem), razporejenih v šestkotno topološko mrežo. Ti nevroni zaznavajo svetlobne dražljaje in se nanje odzivajo z oddajanjem svetlobnih impulzov, s katerimi komunicirajo z drugimi nevroni v prostoru. Kode in vzorci se prenašajo po celotni mreži. Signali krožijo, se spreminjajo ter povratno ojačujejo in izničujejo, kar ustvarja kompleksno in nenehno spreminjajoče se vizualno in zvočno gibanje. Instalacija obiskovalce postavlja v središče računalniškega dialoga umetne nevronske mreže. Glede na topologijo omrežja se pojavljajo različne funkcije in vêdenja, kot so mutacije signalov, prepleteni krogi, sinhronizacije, povratne zanke, spominski elementi in generatorji naključnih vzorcev. Vsak perceptron je opremljen z dvema fotosenzorjema in visoko zmogljivo LED-diodo, ki v prostoru ustvarja ostre svetlobne lise in sence. Poleg tega so perceptroni opremljeni z majhnimi zvočniki, ki zvočno poudarjajo dejavnost posameznega nevrona. V jedru vsakega nevrona je majhen mikrokrmilnik, ki izvaja obnašanje nevronske mreže, vključno s samoprilagajanjem okolju. Z aktivacijo sistema se razstavni prostor potopi v nenehno spreminjajoče se vizualne in akustične dražljaje. Ko utripanje sistema doseže frekvenčni spekter, ki presega prag človeške vidne zaznave, je možno ugledati abstraktne senčne risbe. Edini cilj odprtega in nenadzor
še novic